Vojaško letališče Željava

"Tako bi se Američan počutil, ko bi hodil skozi območje 51!"

Vojaško podzemno letališče in kompleks Željava je bil zgrajen leta 1960 v času Jugoslavije. Zgrajeno v popolni tajnosti je bilo eno od 2 aktivnih vojaških letališč v Yugi. Zgrajena je bila v času hladne vojne, ko je obstajal velik strah pred atomskim napadom. S strateško lego je služil za obrambo in zračni nadzor ozemlja, hkrati pa tudi kot kraj, skrit pred radarskimi pogledi z zahoda!

Danes ta kraj navdušuje obiskovalce s svojo velikostjo, skrivnostnostjo in predstavo o tem, kako je bil zgrajen. Če nameravate obiskati to letališče, pustite vsaj 2 uri.

En obiskovalec je rekel: "Tako bi se Američan počutil, ko bi hodil skozi območje 51!"

Letališče se večinoma nahaja v Republiki Hrvaški, medtem ko sta 2 vzletno-pristajalni stezi na ozemlju Bosne in Hercegovine v smeri mesta Bihać. Celoten vojaški kompleks Klek 505 lahko razdelimo na 3 enote: vojašnice, predori in vzletno-pristajalne steze.

Vojašnica se nahajajo na vhodu v vojaški kompleks tik ob istoimenski vasi Željava. V začetnem delu je ducat stavb, ki so služile kot poveljniški center, vojašnice, učilnice, mehanične delavnice, generatorji, kuhinja itd. Na dvorišču vojašnice so tudi igrišča in rekreacijske površine za zaposlene.

Tuneli so od vojašnice oddaljene 3 km in so zgrajeni skupno 4 vhodi na planino. Vhodi so zgrajeni v obliki letala Mig 21. V notranjosti planine Plješivica so vsi rovi med seboj povezani in iz katerega koli predora lahko pridete kamor koli. Poleg glavnih rovov, kjer so bila letala, so na Plješivki izkopali tudi več deset manjših rovov in prostorov, ki so služili za obratovanje in upravljanje letališča, pa tudi kot prostor za bivanje zaposlenih v primeru, da bi Željavo napadli z atomskim orožjem.

Vzletno-pristajalne steze so zgrajene na samih izhodih iz predora in so med seboj povezane. Vzletno-pristajalne steze so vzletne in pristajalne, poleg njih pa so tudi pomožne steze. Ob sami stezi je bil nameščen protiraketni obrambni sistem, ki je služil za obrambo celotnega letališča.

Uradno ime tega vojaškega kompleksa in baze je Klek objekt 505.

Podzemna letališka infrastruktura

Da bi bilo celotno vojaško letališče samostojno, so bili zgrajeni številni objekti za samooskrbo letališča. Tako je v bližini vojašnice vodni vir s črpališčem. Reaktivno gorivo je bilo shranjeno na samem letališču, a je bil tudi več kot 10 km stran pri Bihaću zgrajen poseben kompleks rezervoarjev. Celoten plinovod je bil zgrajen po najvišjih standardih tako, da je lahko vzdržal napade letalskih bomb. Prav tako se v samem kompleksu nahaja elektrarna za proizvodnjo električne energije. Nadzor celotnega območja (vzletišče, vhod in vojašnica) se je izvajal z bližnjega hriba Čelopek, kjer je bil komandni center in od koder je bila odlična preglednost celotnega območja vse do Bihaća. Nad vhodom v tunele je bil dodatni nadzorni center, ki je imel neposreden pogled na same steze.

V samih rovih je bilo zgrajeno popolno avtonomno prezračevanje, ki je služilo ohranjanju idealnih pogojev za bivanje in shranjevanje MIG-ov. Prezračevanje je bilo vgrajeno v oboke predora, služilo pa je tudi kot dodatni izhod v primeru potrebe. Celotna infrastruktura (voda, elektrika, telekomunikacije itd.) je vkopana in poteka skozi predore. Ker je letališče zapuščeno in poškodovano, zadevni infrastrukturni kanali predstavljajo nevarnost padca v odprte luknje/jaške.

Kako in zakaj je bilo letališče uničeno?

Letališče Željava je bilo uničeno na zahtevo Beograda ob umiku JNA. Umik vojske je bil odločitev, katere cilj je bil preprečiti, da bi vojaško orožje padlo v roke hrvaških in bosanskih vojakov, pa tudi dragocena infrastruktura (vzletno-pristajalne steze, predori, vojašnice, radarji itd.)

Ob odhodu z letališča je JNA postavila eksploziv v same predore, pa tudi na vzletno-pristajalne steze. Moč detonacij je vidna v komandnem centru v predoru (Zvijezda), na vhodih 1, 2 in 4 ter na stičišču predorov 1 in 2.

Radioaktivnost v tunelih

Je letališče Željava radioaktivno? Pogosto zastavljeno vprašanje ali mit, ki zanima vse obiskovalce. Po uradnih analizah v rovih ni radioaktivnosti. Ali je zgodba o radioaktivnosti nastala zaradi vzbujanja dodatne radovednosti ali česa drugega, pa presodite sami.

Letalo Douglas C 47 Željava

Na samem vhodu v bazo stoji letalo Douglas. Letalo je prvotno služilo za prevoz in desant padalcev, Tito pa ga je dobil v dar po koncu druge svetovne vojne. svetovne vojne. Letala douglas se v Afriki še danes uporabljajo za prevoz blaga. Po mnenju letalskih strokovnjakov je to letalo odlično izdelano in s svojo preprosto mehaniko po 70 letih še vedno služi svojemu namenu! Letalo na samem vhodu v Željavo je bilo popolnoma ohranjeno do umika JNA iz baze. Je zelo priljubljeno postajališče, saj so fotografije pred letalom impresivne. Lahko si ogledate tudi notranjost letala in se usedete v pilotsko kabino ter posnamete popoln selfi.

Vojaško letališče Željava je od Japodskega otočja oddaljeno 23 km oziroma 30 min vožnje.

Dokumentarni film o Željavi

Dokumentarni film "Houston imamo problem!" razpleta zgodbo razvoja Jugoslovanski vesoljski program ki je nastala v predorih Željava. Ta zgodba o hladni vojni je polna zapletov in spletk. Pričevanje zaposlenega v Željavi nas popelje skozi zgodbo o tem, kako je Tito prodal vesoljski program ameriškemu predsedniku F. Kennedyju. Kakšne spletke, laži in manipulacije se skrivajo za ceno ZDA, ki je pri razvoju vesoljskih plovil prehitela ZSSR in kaj se je zgodilo, si oglejte v dokumentarcu "Huston imamo problem!"

Dokumentarni film je delo slovenskega režiserja Žige Virca, ki je nastal leta 2016, po katerem je priljubljenost tega kraja eksplodirala.

Napovednik za film "Houston imamo problem"

Avtor besedila: oreskovic-plitvice.com

Pomaknite se na vrh
sl_SI